Ste vedeli, da je bilo lani v Sloveniji sklenjenih pol manj zakonskih zvez kot pred dvema desetletjema? Tudi v Evropi smo na dnu lestvice. Slovenski statistični urad je namreč sporočil, npr. da je bilo leta 2003 v Sloveniji na tisoč prebivalcev sklenjenih le 3,4 zakonskih zvez (med letoma 1950 in 1970 se je v povprečju na leto poročilo 14.000 parov, v zadnjem desetletju pa je letno povprečje le 7.300), kar nas v celotni Evropi uvršča na rep statistike.
To, da se starostna meja ženina in neveste pomika višje tako pri nas kot v Evropi je popolnoma logično. Poglejmo podrobneje slovensko povprečje: še pred tridesetimi leti je v zakonski stan stopal moški, ki je bil v povprečju star 25,8 let. Sedaj je ženin ob poroki ponavadi star nekaj čez 30 let. In kako je s slovenskimi nevestami? Leta 1960 so bile v povprečju stare skorajda 23 let so danes, ko stopajo v »sveti stan« stare nekaj manj kot 28 let.
Popolnoma logično je tudi, da se ob zmanjševanju porok krepi »trend koruzništva«. Podatke o zunajzakonski skupnosti, ki je bila z zakonsko zvezo izenačena leta 1976, se pridobiva ob popisih prebivalstva, zadnji takšen je bil leta 2002 in ta je potem pokazal, da je v Sloveniji 40.092 parov, ki uživajo v »čarih koruzništva«. Ob tem mimogrede dodajmo, da se je od leta 1976 število otrok, ki so jih rodile neporočene mamice, iz 10 odstotkov povečalo na 40.
Proti koncu prepišem še zelo zanimiv odstavek iz odličnega prispevka z naslovom Zaljubljenost traja le tri leta in pol, zakonska sreča se pogosto izpoje že v letu dni. Po ugotovitvah dr. Aloizsa Stutzerja, enega izmed nosilcev raziskave, ki je v Nemčiji potekala kar 17 let na več kot 15.000 ljudeh, sreča in zadovoljstvo obeh partnerjev v nekaj letih pred poroko naraščata, vznesenost vztraja še približno leto dni po poroki, nato pa začne strmo padati. Najsrečnejše obdobje zveze je tako tik pred poroko in po njej, torej še pred rojstvom otrok. Zakonska sreča nato iz leta v leto kopni, dokler v desetih letih ne doseže ravni pred začetkom razmerja.
Torej, če se oziramo po Nemcih bomo bolj veseli brez poroke. Kaj mislite?
To, da se starostna meja ženina in neveste pomika višje tako pri nas kot v Evropi je popolnoma logično. Poglejmo podrobneje slovensko povprečje: še pred tridesetimi leti je v zakonski stan stopal moški, ki je bil v povprečju star 25,8 let. Sedaj je ženin ob poroki ponavadi star nekaj čez 30 let. In kako je s slovenskimi nevestami? Leta 1960 so bile v povprečju stare skorajda 23 let so danes, ko stopajo v »sveti stan« stare nekaj manj kot 28 let.
Popolnoma logično je tudi, da se ob zmanjševanju porok krepi »trend koruzništva«. Podatke o zunajzakonski skupnosti, ki je bila z zakonsko zvezo izenačena leta 1976, se pridobiva ob popisih prebivalstva, zadnji takšen je bil leta 2002 in ta je potem pokazal, da je v Sloveniji 40.092 parov, ki uživajo v »čarih koruzništva«. Ob tem mimogrede dodajmo, da se je od leta 1976 število otrok, ki so jih rodile neporočene mamice, iz 10 odstotkov povečalo na 40.
Proti koncu prepišem še zelo zanimiv odstavek iz odličnega prispevka z naslovom Zaljubljenost traja le tri leta in pol, zakonska sreča se pogosto izpoje že v letu dni. Po ugotovitvah dr. Aloizsa Stutzerja, enega izmed nosilcev raziskave, ki je v Nemčiji potekala kar 17 let na več kot 15.000 ljudeh, sreča in zadovoljstvo obeh partnerjev v nekaj letih pred poroko naraščata, vznesenost vztraja še približno leto dni po poroki, nato pa začne strmo padati. Najsrečnejše obdobje zveze je tako tik pred poroko in po njej, torej še pred rojstvom otrok. Zakonska sreča nato iz leta v leto kopni, dokler v desetih letih ne doseže ravni pred začetkom razmerja.
Torej, če se oziramo po Nemcih bomo bolj veseli brez poroke. Kaj mislite?
Hm ... moji ta stari verjetno ne bi bili navdušeni, če bi se za koruzništvo odločila :)
Tako da, zvišujeva povprečje :D
In uživava zraven (no ja, zdaj že komaj čakava, da bo vse skupaj mimo, da ne bo več treba tako blazno dinarčke stiskat ... )